Področje veljavnosti
Kolektivne pogodbe ureja Sindikat Bau Holz
Kolektivna pogodba za gradbeno industrijo in gradbeništvo velja za vse delavce(vključno vajence), ki so zaposleni v podjetjih, ki so eventualno člani Zveznega obrtniškega združenja za gradnjo ali branžnega združenja gradbene industrije. Za pripadnost k tej kolektivni pogodbi je torej odločilno, s katerim obrtnim dovoljenjem razpolaga podjetje pri svoji dejavnosti.
Delovni čas
Normalni/redni tedenski delovni čas znaša 39 ur. Normalni/redni dnevni delovni čas pa lahko traja tudi 9 ur. Delovni čas mora biti razporejen najmanj na pet delovnih dni. Štiri dnevno obratovanje na teden ni dovoljeno za vsa podjetja, ki sodijo k BUAG-u.
Velja pa, da 40. tedenska ura predstavlja že presežno delo, 41.tedenska ura pa spada že k naduram. Tako za presežno delo kot tudi za nadure se obračuna 50% dodatek. Deseta delovna ura se že obravnavna kot nadura.
Začetek in konec delovnega časa
Čas na poti v službo in nazaj se ne šteje za delovni čas. Delo se prične na gradbišču. Če se pa urejajo pred pričetkom dela na gradbišču druga opravila na območju podjetja, recimo natovarjanje ali kakšno drugo opravilo, se šteje ta čas prihoda na območje podjetja v delovni čas. Delo se konča z zaključkom dela na gradbišču, razen, če se izvajajo dejavnosti na območju podjetja. V tem primeru se konča delovni čas z zaključkom del na območju podjetja.
Odmori se ne štejejo v delovni čas in zato tudi niso plačani. Po šestih urah dela se mora narediti vsaj pol urni odmor.
Meja delovnega časa
Dnevno se ne sme delati več kot deset ur, tedensko pa ne več kot 50 ur, pri čemer se mora porazdeliti delo na 17 tednov tako, da se na teden povprečno ne dela več kot 48 ur.
Tedensko se sme opraviti 5 nadur, razporejeno čez celo leto pa 60 nadur. Na teden se ne sme opraviti več kot deset nadur.
Izjeme
Pri začasno nastali posebni delovni potrebi se dovoljuje zaradi preprečitve neizmerne gospodarske škode po obratovalnem dogovoru, tudi v podjetjih brez podjetniškega sveta v posameznih dogovorih, da se v 24 tednih koledarskega leta izvede do 60 nadur v tedenskem delovnem času, vendar dnevni delovni čas ne sme biti daljši kot 12 ur. Delovni čas se sme podaljševati osem tednov in v naslednjih dveh tednih ni več dovoljeno podaljšati delovnega časa. Takšen dogovor se mora sporočiti sindikatu, gospodarski zbornici in pristojnemu inšpektoratu za delo.
Omejitev delovnega časa po AZG (Zakonu o delovnem času) ni dovoljena v primerih, ko gre za to, da se preprečijo neposredne nevarnosti pri varnosti življenj ali zdravju ljudi ali gre za odpravo obratovalnih motenj ali za preprečevanje neke grozeče, neizmerne materialne škode.
Delovni modeli
Kratki/dolgi: v povprečju dveh tednov se dela 78 ur, kar je normalni delovni čas, pri čemer se dela v krajših tednih (ponedeljek-četrtek) 35 ali 36 ur, v dolgem tednu ( od ponedeljka do petka) pa se dela 43 ali 44 ur. V tem sistemu se lahko prihrani nadurno delo. V kolikor se prazniki oddelajo, se lahko dela v krajšem tednu 39 ur, v daljšem tednu pa tudi do 47 ur.
Dolgo/dolgo/kratko: to je enak sistem kot pri kratko/dolgo/, le da se dela dva dolga tedna in nato sledi delo v kratkem tednu. V povezavi s prazniki se lahko dela v dolgem tednu od 46 do 48 ur, v kratkem pa le od 38-39 ur.
Dodatki za nedeljsko, izmenično delo in za delo med prazniki
Če se dela v sledečem času, pripadajo vsem taki dodatki, kot so razvidni iz tabele:
Povračilo stroškov za službeno potovanje
Dnevnica
Vsak delojemalec, ki dela izven stalnega podjetja, ima pravico do dnevnice, če delovni čas presega tri ure dela in zato sme zahtevati dnevnico v višini 10,70€ za vsak dan, pri delovnem času več kot 9 ur lahko zahteva dnevnico v višini 17,20€, pri delovni storilnosti na gradbiščih, kjer je potrebna nočitev znaša dnevnica 13,25€. Prenočitev je potrebna, če je razdalja med deloviščem in lastim bivališčem daljša od 100km 28,50€ nocitve ali če je vožnja domov prenaporna, kar je potrebno dokazati. Do višine 26,40€ dnevnica ni obdavčena, za razliko do 28,50€ dnevnice je potrebno plačati davek.
Povračilo potnih in prevoznih stroškov
Delojemalec, ki je poslan z enega delovnega mesta na drugo, ima pravico do povračila potnih stroškov za enkratno vožnjo tja in nazaj ter plačilo ur prevoza po kolektivno pogodbeni tarifi plačila –mezde na uro.
Delojemalci, ki stanujejo več kot tri km vstran od delovnega mesta, dobijo plačilo potnih stroškov za enkraten dnevni prevoz sem in tja, v skladu s tarifo za prevoz z javnim prevoznim sredstvom po najnižji ceni.
Božičnica-božični dodatek ( ni zakonit, vsako leto se borijo Sindikati da dobite bozicnico)
Po enomesečni pripadnosti podjetju prejmejo delojemalci božičnico v višini 3,41 mezde na uro med tekočim delovnim razmerjem v koledarskem letu, če so opravljali delo 39 ur na dan. Kot osnova za izračun služi kolektivno pogodbena urna postavka iz kategorije, v katero je delojemalec uvrščen ter istočasno dodatek v višini 20%.
Po prenehanju delovnega razmerja zaradi upravičenega odpusta in neupravičenega ali predčasnega izstopa ugasne ta pravica.
Zapadlost določb
Zahtevki pri tekočem delovnem razmerju se morajo uveljavljati pri delodajalcu v roku 6 mesecev. Po prenehanju delovnega razmerja se morajo zahtevki uveljavljat v roku 3 mesecih. Če delodajalec zavrne zahtevek, mora delojemalec vložiti tožbo v 8 tednih.
Ce je pretek rok, vam ni mozno da predobite katerokoli zahteve. Obrnite se na vas Sindikat da vam lahko szoji obstrani.
Odpovedni roki
Delovno razmerje, ki traja vsaj pet(5) let, se lahko prekine vedno na zadnji delovni dan koledarskega tedna in prekine ga lahko tako delodajalec kot delojemalec. Delodajalec se mora držati 5 dnevnega roka za obvestilo prekinitve delovnega razmerja, Če traja delovno razmerje vec kot pet (5) let, je odpovedni rok en koledarski teden, če pa traja 10 let znaša ta 2 koledarska tedna, če pa traja 15 let pa ta znaša 3 koledarske tedne. Delovno razmerje se lahko prekine vedno le na zadnji delovni dan koledarskega tedna.
Službena zadržanost ozr. Odsotnost
DOPUST (BUAK)
(Vir BUAK)
Pričakovalna pravica
Delojemalec/delojemalka, ki je zaposlen/a v podjetju, ki je podrejeno gradbeniškemu-dopustniškemu in odpravnemu zakonu (BUAG) pridobi tako za dan zaposlitve dnevno pričakovalno pravico. Za to mora podjetje za vsak delovni dan pri BAUK-u dati delojemalcu/delojemalki dodatek k dopustu. Če je delojemalec/delojemalka npr. en teden in tri dni zaposlen pri nekem podjetju, si tako pridobi 1,6 tedna pričakovalne pravice za sektor dopusta.
Med letom si pridobi celotno pravico do dopusta v dnevih, šele na koncu leta se trgovsko zaokroži pravica do dopusta.
do 1150 zbranih pričakovalnih tednov (30 dni, pravica za dopust)
25x število pričakovalnih tednov = pravica do dopusta 52
Na primer 12,2 zbranih pričakovalnih tednov (25x12,2/52) = 5,9 dni.
Med koledarskim letom se lahko uveljavlja le 5 dni, na koncu leta ustreza to 6 dnevom dopusta.
Višina plačila dopusta je celo leto enako visoka, taka kot na koncu koledarskega leta.
Od 1150 zbranih pričakovalnih tednov znaša to (30 dni pravice do dopusta)
30x število pričakovalnih tednov = pravica do dopusta 52
Pravica do dopusta
Po dosegu 52. pričakovalnih tednih v teku koledarskega leta se doseže pravica do celega dopusta v višini 25 ozr. 30 delovnih dni. Zahtevek nastane v razmerju z opravljenimi zaposlitvenimi tedni v teku koledarskega leta.
Z naslednjim koledarskim letom se prične novo seštevanje dopusta in pričakovalni tedni se bodo seštevali od začetka, ozr. na novo.
Zapadlost pravice
Pravica do dopusta zapade, če delojemalec/delojemalka ni izkoristil letnega dopusta do 31. marca naslednjega, tretjega koledarskega leta.
Poraba dopusta
Da delojemalec lahko izrabi dopust, potrebuje sporazumni dogovor z delodajalcem. Dopust se lahko izrabi le v obstoječem delovnem razmerju. Alternativno lahko delojemalec/delojemalka izrabi dopust z nadomestilom za dopust (poraba dopusta pri BAUK-u) in zahteva izrabo neposredno po zadnjem delovnem razmerju.
Vložitev
Ko delojemalec/delojemalka uredi dopust s podjetjem, vloži podjetje pri BAUK-u zahtevek za plačilo dopusta. Ne glede na to ali je podjetje ustanovilo skrbniški, fiduciarni račun v skladu z 8. členom, 3.odst. nakaže BAUK regres za letni dopust obrtu ali podjetju ali kot neto regres direktno delojemalcu/delojemalki. Delojemalec/delojemalka ima pravico do regresa za dopust pred nastopom dopusta.
Višina plačila
Regres za letni dopust je sestavljen iz 50% nadaljnjega izplačevanja plače/mezde in iz 50% dodatka za dopust.
Dodatek
Dnevni dodatek, ki ga mora delodajalec/delodajalka plačati za delovni dan, se izračuna po plači/mezdi kolektivne pogodbe (kolektivno pogodbena mezda na uro) delojemalca/delojemalke od 01.01.2015 po sledeči formuli:
(KP-mezda/plača + 20 %) x faktor
5
Višina faktorja se uravnana po tedenskem normalnem/rednem delovnem času. Z dodatno uredbo v BGBl II-Zveznem uradnem listu II, št. 419/2010 je določilo Zvezno ministrstvo za delo, socialno zaščito in zaščito potrošnika (BMASK) od 01.01.2011 sledeče faktorje:
- pri 40 urah je faktor > 11,85
- pri 39 urah je faktor > 11,55
- pri 38,5 urah je faktor > 11,40
Dodatki, ki jih ne plača podjetje (dopust), plača BUAK.
Če je bil delojemalec/delojemalka zaposlen kot akordni delavec ali kot mezdni delavec po učinku/storilnosti ((96.člen, 1. odst., 4. vrstica Zakona o delovni zakonodaji) se mora za izračun dodatka povečati plača/mezda po kolektivni pogodbi, na podlagi obstoječega pogodbeno kolektivnega akordnega dogovora.
Izmenski dopust
Dodatek k mezdi/plači se mora plačati v skladu z 21.a členom BUAG-a v povezavi z 21.členom, 1. in 2. odst. BUAG-a za plačevanje stroškov po določilu o dodatnem dopustu za izmensko delo v skladu s 4.b členom po BUAG-u, vključno s sorazmernimi upravnimi stroški in znaša za pričakovalni teden 2,80-kratno mezdo na uro, kar znaša 20% po povišani kolektivno pogodbeni mezdi na uro v skladu z 21.a členom, 3. in 4. odstavkom BUAG-a.
Dodatek za izmenski dopust se izračunava od 01.01.2014 kot sledi:
(KP-mezda/plača x 1,22 x faktor)
5
Faktor=2,8
Pravice pri napotitvi v Avstrijo
O napotitvi se govori takrat, če delojemalci, ki so zaposleni pri inozemskem podjetju izvajajo za to inozemsko podjetje začasna naročila v Avstriji. Evropska smernica odpošiljanja ureja, kako se morajo plačati odposlani delojemalci v tujini. Prejeti morajo tako plačilo, kot bi ga imeli delojemalci pri avstrijskem podjetju.
S tem imajo odposlani-napoteni delojemalci pravico na kolektivno pogodbeno mezdo/plačo, alikvoten regres za dopust, alikvotno božičnico in alikvoten dopust po avstrijskem pravu o dopustih, če je obstoječi pripadajoči dopust v domovini nižji in pravico do vseh dodatkov, ki jih predpisuje avstrijska kolektivna pogodba. Plačati se morajo tudi dnevnice, ki so po EU-judikaturi (razsodbi) (Säkojen 2006) določene kot plačljive. Predplačila ali predujem, jubilarne nagrade in drugo se plačuje po zakonskih določilih ali predpisih države, ki pošilja delavca na delo v tujino.
Prav tako bo zaslužek-prihodek obdavčen v državi pošiljateljice, razen če določajo mednarodni dogovori drugače. Enako velja za obveznost socialnega zavarovanja: načelno ostaja odposlani delojemalec zavarovan kar v domovini. To velja za čas…mesecev. Za tem obstaja dolžnost zavarovanja v državi prejemnici.