Vprašanja

Bolniški stalež

News/Novosti
Termini
Koordinacija
Posvetovalnica
Kolektivne pogodbe
Vprašanja
Pošteno delo
Sumljivi primeri
Projekt
Projektni partner

Ko delojemalec/ka zboli, se pojavi veliko vprašanj. Med temi je tudi navzoče vprašanje, ali bo izgubil delovno mesto. Kakšne dolžnosti imajo delojemalci v času bolniškega staleža in kakšne pravice imajo pri delodajalcu, ozr. delodajalki?

 

Kaj morajo storiti delojemalci/ke, ko zbolijo?

 

Najprej morajo takoj sporočiti začetek bolniškega staleža

 

Če zbolite, ste dolžni takoj obvestiti svojega delodajalca ali delodajalko, da ste delovno nezmožni(=bolniški stalež). To je najpogosteje telefonski klic v  podjetje, vendar najbolje pred začetkom delovnega procesa ali tudi pozneje, če drugače ni možno. Nato morate nemudoma k zdravniku, oziroma zdravnici na pregled, da vam ta napiše bolniški stalež.

 

Pozor!

 

Delodajalci lahko od vas zahtevajo potrdilo o bolniškem staležu, pa čeprav gre le za en dan bolniške odsotnosti. Prav zato obvezno obiščite vašega zdravnika, ozr. zdravnico.

 

Delodajalci smejo po določenem času ponovno zahtevati potrdilo o bolniškem staležu. V potrdilu mora biti napisan začetek, eventualno trajanje in vzrok delovne nezmožnosti.

 

Pomembno!

 

V potrdilu bolniškega staleža mora biti naveden vzrok nezmožnosti za delo, vendar to ne pomeni diagnoze! Ne rabite povedati, za čem bolehate, ker je to vaša zasebna stvar. Delodajalcu/ki morate le sporočiti, da ste bolni, oziroma ste imeli nesrečo.

 

Predložiti potrdilo o bolniškem staležu

 

V kolikor ne sporočite in ne prinesete potrdila svojega bolniškega staleža, lahko za vedno izgubite vašo pravico do plačila bolniškega staleža. To pomeni, da vam vaš delodajalec/ka ni dolžan izplačati mezde, ozr. dati izplačila, dokler ne predložite potrdila o bolniškem staležu. Delodajalci v normalnih primerih v bistvu ne smejo brez odpovednega roka prekiniti delovnega razmerja, če delojemalci/ke ne izpolnijo svoje dolžnosti sporočitve ozr. predložitve potrdila o bolniškem staležu.

 

Kako se moramo obnašati v bolniškem staležu?

 

Bolniški stalež ali pa tudi ne? V kolikor se pojavi delovna nezmožnost zaradi bolezni, o tem odloča zdravnik ali zdravnica, ki vas zdravi. V bolniškem staležu ne smete početi ničesar, kar bi vaše zdravstveno stanje lahko poslabšalo, temveč skušate čim prej ozdraveti. To pomeni, če je nekdo v bolniškem staležu zaradi gripe ali virusnega obolenja, se ne sme zadrževati zunaj in se mora omejiti le na najnujnejše (npr. obisk zdravnika ali lekarne). Če je kdo v bolniškem staležu zaradi depresije, je lahko sprehod del terapije. Kaj je potrebno početi v primeru dvoma, odloči zdravnik/ca, ki vas zdravi, ozr. zdrav človeški razum.

 

Odpoved delovnega razmerja v času bolniškega staleža

 

Delojemalcem/kam se lahko v času bolniškega staleža odpove delovno razmerje/so odpuščeni

 

Delojemalci/ke niso zaščiteni v času bolniškega staleža pred izgubo delovnega mesta. Prav zato gre veliko delojemalcev/delojemalk v času bolezni, bolniškega staleža na delo, čeprav niso zdravi. Delojemalcem/delojemalkam se v času bolniškega staleža lahko odpove delovno razmerje, ozr. so lahko odpuščeni, vendar se pri odpuščanju morajo upoštevati odpovedni roki in termini, ki veljajo tudi drugače.

 

Delodajalci/ke morajo plačati bolniški stalež

 

Delodajalci/ke ne prihranijo čisto nič, če dajo delojemalcu/ki odpoved v času bolniškega staleža.  Glede na zakonske določbe morajo pri odpovedi delovnega razmerja v času bolniškega staleža izvajati plačila še naprej tako dolgo, dokler imajo delojemalci pravico zahtevka za plačilo bolniškega staleža.

 

Da se lahko izognejo tej določbi, se v praksi največkrat ponudi sporazumna odpoved, ker pri prenehanju delovnega razmerja preneha tudi delodajalčeva obveza plačevanja za bolniški stalež.

 

Delojemalci/ke sicer dobijo pri sporazumni odpovedi od 4. dneva delovne nezmožnosti denar za bolniški stalež iz zdravstvenega zavarovanja, vendar to ni polno nadomestilo plače/mezde.

 

Boleznina, ozr. nadomestilo za izpad osebnega dohodka v času bolniškega staleža znaša:

  • Do 43. dneva delovne nezmožnosti zaradi obolenja le 50% od davčne osnove-pri tem so že upoštevana posebna plačila.
  • Potem sledi 60% od davčne osnove.
  • Davčna osnova je zadnja celotna bruto-plača(mezda) pred pričetkom bolniškega staleža.

Pozor!

 

Prav zato odsvetujemo sporazumno odpoved- prekinitev delovnega razmerja v času bolniškega staleža, kajti finančne posledice so za delojemalca/ko znatne (utrpi veliko finančno škodo).

Ta stran uporablja piškotke. Če ostanete dalje na tej strani, soglašate z uporabo naših piškotkov. Druge informacije OK