Kje sta določena delovni čas in počitek?       

1. V zakonodaji

• Za večino delavcev v avstrijskem zakonu o delovnem času (Arbeitszeitgesetz, AZG) in v zakonu o počitku (Arbeitsruhegesetz, ARG).
• Za otroke in mladostnike v avstrijskem zakonu o zaposlovanju otrok in mladostnikov (Kinder- und          Jugendlichen-Beschäftigungsgesetz, KJBG).
• Za peke v avstrijskem zakonu o pekih (Bäckereiarbeiter/innengesetz), za zaposlene v zdravstvenih ustanovah pa v zakonu o delovnem času v zdravstvenih ustanovah (Krankenanstalten-Arbeitszeitgesetz).
• Za delavke, za katere velja varstvo materinstva, so dodatne omejitve določene v avstrijskem zakonu o varstvu materinstva (Mutterschutzgesetz, MSchG).

2. V kolektivnih pogodbah in v skladu z določenimi predpostavkami tudi v participacijskih dogovorih.

Redni delovni čas

Osnovno načelo

Redni dnevni delovni čas (brez nadur) znaša 12 ur, redni tedenski delovni čas  60 ur.

Številne kolektivne pogodbe določajo krajši redni tedenski delovni čas.

Delovni Cas

• Vključno z nadurami lahko dnevni delovni čas znaša največ 12 ur, če v AZG niso dovoljene izrecne izjeme: na primer za pripravljenost na delo in za določena predhodna in zaključna dela, npr. za zaključno podporo kupcem v trgovini.
• Tedenski delovni čas, vključno z morebitnimi nadurami, sme znašati največ 60 ur, če v AZG niso dovoljene izrecne izjeme, npr. za pripravljenost za delo.
• V obračunskem obdobju 17 tednov pa povprečni tedenski delovni čas ne sme presegati 48 ur.

Osebna Pravica do zavrnitev

• Za 11. in 12 ure obstaja osebna pravica pod §7 Abs. 6AZG.

Posebne določbe o delovnem času

1. Izmensko delo

• Redni tedenski delovni čas je treba upoštevati glede na povprečje izmene.

2. Gibljiv delovni čas

• Začetek in konec rednega dnevnega delovnega časa si delavci znotraj dogovorjenega časovnega okvira določajo sami.
• Gibljiv delovni čas mora biti urejen s participacijskim dogovorom oziroma pisnim dogovorom, če gre za podjetje brez sveta delavcev (dogovor o gibljivem delovnem času).
• Redni dnevni delovni čas ne sme presegati 12 ur.
• Redni tedenski delovni čas sme v obdobju gibljivega delovnega časa preseči povprečno 60 ur samo, če je možen prenos časovnih kreditov.
• Redni delovni čas v posameznih tednih ne sme presegati 60 ur.

3. Pripravljenost za delo

• Z nadurami je lahko dnevni delovni čas podaljšan na največ 12 ur in tedenski delovni čas na največ 60 ur.

4. Delo v dekadah

• To je praviloma delo za 10 delovnih dni, ki jim sledijo 4 dela prosti dnevi.
• Dovoljeno je lahko s kolektivno pogodbo za delavce, ki so zaposleni na velikih gradbiščih v javnem interesu ali na gradbiščih za saniranje hudournikov in plazov v gorskih regijah.
• Redni tedenski delovni čas v obračunskem obdobju dveh tednov ne sme povprečno presegati 60 ur (npr. prvi teden: 63 ur, drugi teden: 17 ur).
• Redni dnevni delovni čas ne sme presegati 9 ur.

5. Izredni primeri

• Za začasna in nujna dela, ki jih je treba zaradi nepredvidenih razlogov, ki jih ni mogoče preprečiti, nemudoma izvesti za odvrnitev neposredne nevarnosti za življenje ali zdravje človeka ali v nujnem primeru, ali za dela, ki so nujna, da se prepreči nesorazmerna gospodarska materialna škoda, in kadar drugih razumnih ukrepov za doseganje tega namena ni mogoče izvesti, se lahko omejitve delovnega časa presežejo oz. se lahko odmori in počitki skrajšajo.

O delih je treba najpozneje v 4 dneh po njihovem začetku pisno obvestiti pristojni delovni inšpektorat .

Odmor med delovnim časom

• Če znaša dnevno delo več kot 6 ur, je treba dnevni delovni čas prekiniti z odmorom, ki traja najmanj 30 minut.
• Pri povsem neprekinjenem delovnem času mora, pri deloma neprekinjenem delovnem času pa je lahko odmor nadomeščen s primerno dolgimi krajšimi odmori.

Počitek

Dnevni počitek

Po koncu dnevnega delovnega časa je treba delavcem zagotoviti neprekinjen počitek, ki traja najmanj 12 ur.

S kolektivno pogodbo se lahko neprekinjeni počitek skrajša na najmanj 8 ur, če je v naslednjih 10 koledarskih dneh ustrezno podaljšan drug počitek.
Skrajšanje pod 10 ur je mogoče samo, kadar kolektivna pogodba določa dodatne ukrepe za zagotovitev sprostitve delavcev.

Tedenski počitek

1. Počitek za konec tedna

• Delavci imajo vsak koledarski teden pravico do neprekinjenega počitka, ki traja 36 ur in ki mora vključevati nedeljo.
• Počitek za konec tedna se mora začeti najpozneje v soboto ob 13.00.

Delavci, ki izvajajo nujna zaključna, čistilna ali vzdrževalna dela, lahko delajo najpozneje do 15.00.
V primeru nadomestitve dneva med koncem tedna in dela prostim tednom se mora počitek za konec tedna začeti najpozneje v soboto ob 18.00.

2. Počitek za praznike

Delavci imajo za praznike pravico do vsaj 24 ur neprekinjenega počitka. Začetek počitka za praznike mora biti na praznik med 0.00 in 6.00.

Prazniki v Avstriji

• 1. januar (novo leto)
• 6. januar (sveti trije kralji)
• velikonočni ponedeljek
• 1. maj (državni praznik)
• Gospodov vnebohod
• Binkoštni ponedeljek
• Telovo
• 15. avgust (Marijino vnebovzetje)
• 26. oktober (državni praznik)
• 1. november (dan spomina na mrtve)
• 8. december (Marijino brezmadežno spočetje)
• 25. december (božič)
• 26. december (štefanovo).

Za pripadnike evangeličanskih cerkva AB in HB, starokatoliške cerkve in evangeličansko-metodistične cerkve je praznik tudi veliki petek.

Pri delu na praznike so delavci poleg rednega nadomestila upravičeni tudi do nadomestila za opravljene delovne ure.

Dovoljena odstopanja od počitka za konec tedna in praznike

1. Izredni primeri

Za začasna in nujna dela, ki jih je treba zaradi nepredvidenih razlogov, ki jih ni mogoče preprečiti, nemudoma izvesti za odvrnitev neposredne nevarnosti za življenje ali zdravje človeka ali v nujnem primeru, ali za dela, ki so nujna, da se prepreči nesorazmerna gospodarska materialna škoda, in kadar drugih razumnih ukrepov za doseganje tega namena ni mogoče izvesti,

lahko delavci delajo tudi med počitkom za konec tedna ali praznik.

O delih je treba najpozneje v 4 dneh po njihovem začetku pisno obvestiti pristojni delovni inšpektorat .

2. Izjeme od počitka za konec tedna in praznike

a) Za določena dela so v odredbi o avstrijskem zakonu o delovnem počitku (Arbeitsruhegesetz-Verordnung) določene izjeme, npr. za

• gostinstvo;
• podjetja za prostočasne dejavnosti;
• promet;
• zdravstveno nego;
• gledališče, muzeje itn.;
• pomoč pri okvarah in za ukrepanje ob nesrečah;
• vzdrževanje.

b) Za preprečevanje gospodarske škode in varstvo zaposlitve so lahko v kolektivnih pogodbah določene dodatne izjeme.

c) Deželni glavarji lahko z odredbo dovolijo dodatne izjeme, če za to obstaja izredna regionalna potreba po opravljanju storitev.

d) Avstrijski minister za delo, socialne zadeve in varstvo potrošnikov lahko v posameznih primerih (npr. pri postavitvi obrata) dopusti dodatne časovno omejene izjeme.

V vsakem primeru imajo delavci, ki delajo za konec tedna, namesto počitka za konec tedna pravico do 36-urnega neprekinjenega počitka med koledarskim tednom, pri čemer mora biti vključen celoten dan v tednu.

Nadomestni počitek

Če delavci delajo med tedenskim počitkom, ki je zanje predviden v razdelitvi delovnega časa, imajo v naslednjem delovnem tednu pravico do nadomestnega počitka.

Obseg nadomestnega počitka mora ustrezati delovnemu času, opravljenemu v 36 urah pred začetkom dela v naslednjem delovnem tednu.
Nadomestni počitek mora biti neposredno pred začetkom naslednjega tedenskega počitka, če pred začetkom dela, za katerega se upošteva nadomestni počitek, ni bilo dogovorjeno drugače.

Evidence delovnega časa 

Evidenca »načrtovanja delovnega časa«

• Ta evidenca mora biti izobešena na primernem mestu, ki je za delavce enostavno dostopen.
• Iz nje morajo biti razvidni začetek in konec rednega delovnega časa, število in trajanje odmorov (ali splošnih odmorov) ter tedenski počitek.
• V primeru gibljivega delovnega časa mora evidenca vsebovati okvir gibljivega delovnega časa, možnosti prenosa ter trajanje in obdobje tedenskega počitka.
• Pri uporabi elektronskih sistemov je treba delavcem zagotoviti dostop do elektronskih podatkov.

Evidence dejanskega opravljanja dela

Voditi je treba evidence o dejansko opravljenem delovnem času vseh napotenih delavcev.

Evidence je treba, tako kot drugo dokumentacijo za preverjanje plačil, hraniti na kraju opravljanja dela.
Kršitev obveznosti vodenja in hrambe evidenc o delovnem času je strogo sankcionirana, in sicer z denarno kaznijo do 10.000 €, v primeru ponovitve pa z denarno kaznijo 20.000 €.

Evidence dela morajo vsebovati:

• začetek in konec dejanskega delovnega časa;
• obdobje in trajanje odmorov in
• morebitna obračunska obdobja.
• Katero Gradbisce