Področje veljavnosti
Kolektivna pogodba za pomožno gradbeno obrt velja za vse delavce (vključno z vajenci), ki so pri podjetjih poklicnih skupin za posojanje ogrodij, za toplotne izolacije, za izolacije pred mrazom, za zvočne in protipožarne izolacije, za štukature in suho-gradnje, za fasaderje, za postavljanje in montažo mobilnih pregradnih in sistemskih sten, za lesene oplate ter asfaltiranje (izjema so podjetja na Dunaju) in podjetja za tesnjenje(izjema so podjetja na Dunaju) tako kot vsa podjetja gradbene skupine za izgradnjo terac, čigar lastniki so člani Zveznega obrtniškega združenja za pomožno gradnjo. Za pripadnost k tej kolektivni pogodbi je torej odločilno, s katerim obrtnim dovoljenjem razpolaga podjetje za svojo dejavnost.
Delovni čas
Normalni/redni tedenski delovni čas znaša 39 ur. Normalni/redni dnevni delovni čas pa lahko traja tudi 9 ur. Delovni čas mora biti razporejen najmanj na pet delovnih dni. Štiri dnevno obratovanje na teden ni dovoljeno za vsa podjetja, ki sodijo k BUAG-u.
Velja pa, da 40. tedenska ura predstavlja že presežno delo, 41.tedenska ura pa spada že k naduram. Tako za presežno delo kot tudi za nadure se obračuna 50% dodatek. Deseta delovna ura se že obravnavna kot nadura.
Začetek in konec delovnega časa
Čas na poti v službo in nazaj se ne šteje za delovni čas. Delo se prične na gradbišču. Če se pa urejajo pred pričetkom dela na gradbišču druga opravila na območju podjetja, recimo natovarjanje ali kakšno drugo opravilo, se šteje ta čas prihoda na območje podjetja v delovni čas. Delo se konča z zaključkom dela na gradbišču, razen, če se izvajajo dejavnosti na območju podjetja. V tem primeru se konča delovni čas z zaključkom del na območju podjetja.
Odmori se ne štejejo v delovni čas in zato tudi niso plačani. Po šestih urah dela se mora narediti vsaj pol urni odmor.
Meja delovnega časa
Dnevno se ne sme delati več kot deset ur, tedensko pa ne več kot 50 ur, pri čemer se mora porazdeliti delo na 17 tednov tako, da se na teden povprečno ne dela več kot 48 ur.
Tedensko se sme opraviti 5 nadur, razporejeno čez celo leto pa 60 nadur. Na teden se ne sme opraviti več kot deset nadur.
Izjeme
Pri začasno nastali posebni delovni potrebi se dovoljuje zaradi preprečitve neizmerne gospodarske škode po obratovalnem dogovoru, tudi v podjetjih brez podjetniškega sveta v posameznih dogovorih, da se v 24 tednih koledarskega leta izvede do 60 nadur v tedenskem delovnem času, vendar dnevni delovni čas ne sme preseči 12 ur. Delovni čas se sme podaljševati osem tednov in v naslednjih dveh tednih ni več dovoljeno podaljšati delovnega časa. Takšen dogovor se mora sporočiti sindikatu, gospodarski zbornici in pristojnemu inšpektoratu za delo.
Omejitev delovnega časa po AZG ni dovoljena v primerih, ko gre za to, da se preprečijo neposredne nevarnosti pri varnosti življenj ali pri zdravju ljudi ali gre za odpravo obratovalnih motenj ali za preprečevanje neke grozeče, neizmerne materialne škode.
Fleksibilni, spremenljivi delovni čas
Normalni delovni čas se lahko porazdeli neenakomerno znotraj 52 tednih tako, da v enem tednu ne bo delovni čas presegal 39 ur. Zato pa se sme v 20 koledarskih tednih delati do 45 ur na teden. Tako lahko v 52 tednih opravite največ 120 ur v dobro po 39 ur vse do 45 ur na teden. Vse ostale ure se štejejo kot nadure. Če pa se v tem času pojavijo ure v dobro, jih je potrebno izkoristiti v enem mesecu, sicer jih mora delodajalec izplačati delojemalcu kot nadure.
Za tak model se sklene v podjetjih s podjetniškim svetom obratovalni dogovor. Pri vsakem izplačilu plače- mezde se delojemalcu prikaže število ur v dobro.
Dodatki za nedeljsko, izmensko in praznično delo
Če se dela v tem času, vsem pripadajo dodatki kot sledi:
Povračilo stroškov za službeno potovanje
Dnevnica
Vsak delojemalec, ki dela izven stalnega obrata/podjetja, ima pravico do dnevnice, če delovni čas presega tri ure dela in zato sme zahtevati dnevnico v višini 5,15€ za vsak dan. V kolikor delojemalcu ni mogoča vrnitev z delovnega mesta pri zunanjih delovnih opravilih, mu pripada 26,40€ za vsak koledarski dan.
Povračilo potnih in prevoznih stroškov
Delojemalec, ki je poslan z enega delovnega mesta na drugo, ima pravico do povračila potnih stroškov za enkratno vožnjo tja in nazaj ter plačilo ur prevoza po kolektivno pogodbeni tarifi plačila –mezde na uro.
Delojemalci, ki stanujejo več kot tri km vstran od delovnega mesta, dobijo plačilo potnih stroškov za enkraten dnevni prevoz sem in tja, v skladu s tarifo za prevoz z javnim prevoznim sredstvom po najnižji ceni.
Božičnica-božični dodatek
Po enomesečni pripadnosti podjetju prejmejo delojemalci božičnico v višini 3,26 mezde na uro med tekočim delovnim razmerjem v koledarskem letu, če so opravljali delo 39 ur na dan. Kot osnova za izračun služi kolektivno pogodbena urna postavka iz kategorije, v katero je delojemalec uvrščen ter istočasno dodatek v višini 15%. Na Gradiščanskem je izračun drugačen(2,80 mezde na uro), na Tirolskem in Voralbergu (1,68 mezde na uro, pri pripadnosti podjetju od več kot 22 tednov pa 3,26 mezde na uro).
Po prenehanju delovnega razmerja zaradi upravičenega odpusta in neupravičenega ali predčasnega izstopa ugasne ta pravica.
Dopustniška določila
Vsi delojemalci, ki ne pripadajo k BUAG-u, dobijo pri pripadnosti podjetju od do 5 let tri (3) tedenske plače/mezde, pri pripadnosti podjetju več kot 5 (pet) let pa pripada delojemalcu 4 tedenska mezda/plača. Prekinitev zaposlitve pod 120 dni se tu ne vrednoti in se pri tem upošteva povezan, ozr. neprekinjen delovni čas.
Zapadlost določb
Zahtevki pri tekočem delovnem razmerju se morajo uveljavljati pri delodajalcu v roku treh (3) mesecev. Po prenehanju delovnega razmerja se lahko zahtevki prav tako uveljavljajo v roku treh mesecev. Če delodajalec zavrne zahtevek, mora delojemalec vložiti tožbo v treh mesecih.
Odpovedni roki
Delovno razmerje, ki traja vsaj deset (10) let, lahko prekine z enotedenskim odpovednim rokom tako delodajalec kot delojemalec. Delodajalec se mora držati petdnevnega roka za obvestilo prekinitve delovnega razmerja. Če traja delovno razmerje več kot 10 let, je odpovedni rok dva koledarska tedna, če pa traja 20 let znaša ta tri koledarske tedne. Pri odpovedi delovnega razmerja mora delodajalec omogočiti delojemalcu čas za iskanje nove zaposlitve in sicer mu zato priznati od do štiri ure.
Službena zadržanost ozr. odsotnost
DOPUST (BUAK)
(Vir BUAK)
Pričakovalna pravica
Delojemalec/delojemalka, ki je zaposlen/a v podjetju, ki je podrejeno gradbeniškemu-dopustniškemu in odpravnemu zakonu (BUAG) pridobi tako za dan zaposlitve dnevno pričakovalno pravico. Za to mora podjetje za vsak delovni dan pri BAUK-u dati delojemalcu/delojemalki dodatek k dopustu. Če je delojemalec/delojemalka npr. en teden in tri dni zaposlen pri nekem podjetju, si tako pridobi 1,6 tedna pričakovalne pravice za sektor dopusta.
Med letom si pridobi celotno pravico do dopusta v dnevih, šele na koncu leta se trgovsko zaokroži pravica do dopusta.
do 1150 zbranih pričakovalnih tednov (25 dni, pravica za dopust)
25x število pričakovalnih tednov = pravica do dopusta 52
Na primer 12,2 zbranih pričakovalnih tednov (25x12,2/52) = 5,9 dni.
Med koledarskim letom se lahko uveljavlja le 5 dni, na koncu leta ustreza to 6 dnevom dopusta.
Višina plačila dopusta je celo leto enako visoka, taka kot na koncu koledarskega leta.
Od 1150 zbranih pričakovalnih tednov znaša to (30 dni pravice do dopusta)
30x število pričakovalnih tednov = pravica do dopusta 52
Pravica do dopusta
Po dosegu 52. pričakovalnih tednih v teku koledarskega leta se doseže pravica do celega dopusta v višini 25 ozr. 30 delovnih dni. Zahtevek nastane v razmerju z opravljenimi zaposlitvenimi tedni v teku koledarskega leta.
Z naslednjim koledarskim letom se prične novo seštevanje dopusta in pričakovalni tedni se bodo seštevali od začetka, ozr. na novo.
Zapadlost pravice
Pravica do dopusta zapade, če delojemalec/delojemalka ni izkoristil letnega dopusta do 31. marca naslednjega, tretjega koledarskega leta.
Poraba dopusta
Da delojemalec lahko izrabi dopust, potrebuje sporazumni dogovor z delodajalcem. Dopust se lahko izrabi le v obstoječem delovnem razmerju. Alternativno lahko delojemalec/delojemalka izrabi dopust z nadomestilom za dopust (poraba dopusta pri BAUK-u) in zahteva izrabo neposredno po zadnjem delovnem razmerju.
Vložitev
Ko delojemalec/delojemalka uredi dopust s podjetjem, vloži podjetje pri BAUK-u zahtevek za plačilo dopusta. Ne glede na to ali je podjetje ustanovilo skrbniški, fiduciarni račun v skladu z 8. členom, 3.odst. nakaže BAUK regres za letni dopust obratu ali podjetju ali kot neto regres direktno delojemalcu/delojemalki. Delojemalec/delojemalka ima pravico do regresa za dopust pred nastopom dopusta.
Višina plačila
Regres za letni dopust je sestavljen iz 50% nadaljnjega izplačevanja plače/mezde in iz 50% dodatka za dopust.
Dodatek
Dnevni dodatek, ki ga mora delodajalec/delodajalka plačati za delovni dan, se izračuna po plači/mezdi kolektivne pogodbe (kolektivno pogodbena mezda na uro) delojemalca/delojemalke od 01.01.2015 po sledeči formuli:
(KP-mezda/plača + 20 %) x faktor
5
Višina faktorja se uravnana po tedenskem normalnem/rednem delovnem času. Z dodatno uredbo v BGBl II-Zveznem uradnem listu II, št. 419/2010 je določilo Zvezno ministrstvo za delo, socialno zaščito in zaščito potrošnika (BMASK) od 01.01.2011 sledeče faktorje:
- pri 40 urah je faktor > 11,85
- pri 39 urah je faktor > 11,55
- pri 38,5 urah je faktor > 11,40
Dodatki, ki jih ne plača podjetje (dopust), plača BUAK.
Če je bil delojemalec/delojemalka zaposlen kot akordni delavec ali kot mezdni delavec po učinku/storilnosti ((96.člen, 1. odst., 4. vrstica Zakona o delovni zakonodaji) se mora za izračun dodatka povečati plača/mezda po kolektivni pogodbi, na podlagi obstoječega pogodbeno kolektivnega akordnega dogovora.
Izmenski dopust
Dodatek k mezdi/plači se mora plačati v skladu z 21.a členom BUAG-a v povezavi z 21.členom, 1. in 2. odst. BUAG-a za plačevanje stroškov po določilu o dodatnem dopustu za izmensko delo v skladu s 4.b členom po BUAG-u, vključno s sorazmernimi upravnimi stroški in znaša za pričakovalni teden 2,80-kratno mezdo na uro, kar znaša 20% po povišani kolektivno pogodbeni mezdi na uro v skladu z 21.a členom, 3. in 4. odstavkom BUAG-a.
Dodatek za izmenski dopust se izračunava od 01.01.2014 kot sledi:
(KP - mezda/plača x 1,22 x faktor)
5
Faktor=2,8
Pravice pri napotitvi v Avstrijo
O napotitvi se govori takrat, če delojemalci, ki so zaposleni pri inozemskem podjetju izvajajo za to inozemsko podjetje začasna naročila v Avstriji. Evropska smernica odpošiljanja ureja, kako se morajo plačati odposlani delojemalci v tujini. Prejeti morajo tako plačilo, kot bi ga imeli delojemalci pri avstrijskem podjetju.
S tem imajo odposlani-napoteni delojemalci pravico na kolektivno pogodbeno mezdo/plačo, alikvoten regres za dopust, alikvotno božičnico in alikvoten dopust po avstrijskem pravu o dopustih, če je obstoječi pripadajoči dopust v domovini nižji in pravico do vseh dodatkov, ki jih predpisuje avstrijska kolektivna pogodba. Plačati se morajo tudi dnevnice, ki so po EU-judikaturi (razsodbi) (Säkojen 2006) določene kot plačljive. Predplačila ali predujem, jubilarne nagrade in drugo se plačuje po zakonskih določilih ali predpisih države, ki pošilja delavca na delo v tujino.
Prav tako bo zaslužek-prihodek obdavčen v državi pošiljateljice, razen če določajo mednarodni dogovori drugače. Enako velja za obveznost socialnega zavarovanja: načelno ostaja odposlani delojemalec zavarovan kar v domovini. To velja za čas…mesecev. Za tem obstaja dolžnost zavarovanja v državi prejemnici.